ČESTITKE VSEM ŽENSKAM OB DNEVU ŽENA! ŽENSKE STE ZAKON!

mLDjevci

Državni sovražnik številka ena na področju gospodarskega razvoja je država sama. Številne odločitve, ki so jih v preteklosti sprejemale politične elite, so se ob pričetku globalne recesije izkazale kot napačne ali še slabše, kot škodljive. Slovenska zgodba o uspehu se je razblinila kot milni mehurček.

Pogovor kako se iz primeža krize dokončno izviti, ob šankih vztraja že vse od leta 2008. In vladajoči imajo vedno zmagovit recept. Mineštre, ki jo je »skuhala« prejšnja vlada ni maral skoraj nihče. Nova vlada ima seveda boljši recept, katerega obrisi se že kažejo. Dajmo času čas, ampak nekateri indici kažejo, da bomo priča režimu Janeza Janše 2.0.

Že danes pa vemo, da so se stranke poenotile glede zapisa zlatega fiskalnega pravila v našo ustavo. Uravnoteženost proračuna in avtomatski dvig davkov v primeru neupoštevanju pravila sta njegovi glavni značilnosti. Takoj pa se seveda pojavi vprašanje: ali to res potrebno zapisati v ustavo? Vodilni politiki so v to prepričani, jaz pa ne.

Rešitev kot jo trenutno poznamo (http://www.delo.si/novice/politika/slovenija-uvaja-zlato-fiskalno-pravilo.html), je le še en vsebinsko prazen predlog. Sam sem prepričan, da je prvo in glavno vodilo vsakega finančnega ministra vzdržnost proračuna. Čemu bi morali torej pravilo, ne porabi več kot imaš, zapisati v ustavo? To bi moralo biti politiki in državi tako samoumevno, kot je to za vsaki dobri gospodinji, uspešnemu podjetniku, nevladnim  organizacijam in končni fazi vsakemu posamezniku, ki se trudi preživeti v naši državi.

Namesto tega pa nam v naslednji točki povedo, da bodo v ustavo zapisali tudi to, da bomo v primerih njihovih kršitev pravil, ki so si jih sami postavili, to plačali davkoplačevalci. To počnemo že zdaj, ampak da bi se pa to zapisali v ustavo, je pa v posmeh vsakomur izmed nas! Ne hvala Janez, Zoran, Borut, Gregor, Radovan, Karel in Ljudmila. Takšne ideje v prihodnje raje zadržite zase.

Borut Cink

predsednik MLD

V Mladi liberalni demokraciji Slovenije smo se aktivno vključili v predvolilno kampanjo o družinskem zakoniku, ki bo 25. marca. Ker se volilna kampanja preveša v drugo, odločilno polovico, smo se odločili, da povečamo naše aktivnosti v njej. Kljub zadnjim raziskavam, ki kažejo večinsko naklonjenost družinskemu zakoniku, nas to ne sme uspavati, saj je med nami še vedno veliko neopredeljenih ljudi.

V tem obdobju bomo po številnih krajih po Sloveniji postavili stojnice, na katerih bomo delili letake, priponke, propagandni material itd. ter z mimoidočimi vzpostavljali stik in poskušali z argumenti prepričati neodločene volivce. Stojnice je zaželeno postaviti na mestih, kjer se zadržuje oz. zbira večje število ljudi (mestna središča, knjižnice, trgovski centri, lokali …).

V kampanji bomo veseli tudi pomoči prostovoljk in prostovoljcev za deljenje letakov, priponk in za druga različna opravila; kakršno koli znanje in pomoč bosta zanesljivo prišla prav, da kampanjo čim bolje izpeljemo in se na koncu skupaj veselimo zmage razuma.

Če imate čas, da z nami preživite zaključek kampanje, vas pozivamo, da se nam oglasite na e-mail peter.jevsinek@gmail.com.

Nekoč mi je nekdo, no ni ravno nekdo – je oseba, ki jo izjemno cenim, spoštujem, jo imam za vzor, dejal, da nikoli ne veš kje te nekaj dohiti, kako te dohiti in zakaj te dohiti. Z vsem spoštovanjem do moje elaboratne pridige o ekonomski krizi mi je položil na dušo, da obstajajo sile in misli, ki preprosto, moje, njegove, naše dobromisleče teze ne morejo, ne želijo in ne bodo sprejeli. Ah, sem si mislil! Verjetno res ne more biti tako težko, sem mu odgovoril, in nadaljeval, saj za najino tezo stojijo konkretni izračuni in mnenja ekonomistov širom sveta.

Tiho je zamrmral moje ime, kot bi se bal, da bo moj energičen odziv sunkovito odnesel iz ozračja liberalnost, zagnanost ter svojeglavost mene in kolegice, ki je ravno vstopila v lokal, ter me vprašal približno takole: Davor, mar misliš, da če bi lahko spreminjali tako zlahka stvari kot se midva danes pogovarjava, da bi prišlo v svetu do ekonomske in finančne krize? Pogledal sem kolegico, se nasmehnil, ujel njen zamišljen in v žarkih luči iskriv pogled, ter premišljeno odgovoril: Da, seveda bi prišlo do krize.

Pozabil sem povedati, da je moj pogled na krizo rahlo drugačen. Nadaljeval sem, da če bi moral misliti drugače, bi mislil tako kot tisti, ki mislijo drugače, in misliti drugače pomeni misliti nasproti srcu, misliti nasproti srcu posledično pomeni zanikati samega sebe, to pa potem nisem več jaz. Oba s kolegico sta se nasmehnila, se spogledala, sam pa sem že vedel kakšen bo odgovor: Kako tipično zate Davor, je dejala. V vsem svojem iskrenem razmišljanju vedno pozabiš na nekaj, čemur se reče potrpežljivost.

Zakaj pišem o temu? Zato, ker se vedno spomnim teh besed, tudi takrat, ko želim spreminjati svet in se dotikati sonca. Ujemajoča sila svetlobne pronicljivosti ujame v svoj primež še tako trmastega in svobodomiselnega človeka. Vendar nikoli ne more vzeti mišljenja, saj s primerno potrpežljivostjo lahko izstopiš iz primeža in brez predsodkov ujameš tisto kar te dohiteva. Svoje mnenje in preričanje.

V soboto, na kongresu Liberalne demokracije, sem imel to čast in odgovornost predstaviti sklep o imenovanju komisije za notranjo revizijo. Sklep, ki smo ga s kolegi pripravili dobronamerno. V želji, da enkrat za vselej zapremo neplodno poglavje o medsebojnem obtoževanju, zanikajočih kritikah in metanju polen pod noge.

Je že res, da v pretekli in burni zgodovini stranke, nismo imeli največjega vpliva na tok dejanj in dogajanj. Sam sem želel, trdno verjamem da tudi kolegi, da skupaj zakorakamo v novo ero, zajamemo svež kisik in pričnemo znova sestavljati zgodbo na plemenitih vrednotah, zaradi katerih je bila naša stranka v devetdesetih letih ustanovljena. Pripravljeni smo bili prevzeti del odgovornosti. Sklep je bil pač zavrnjen, tako kot se v demokratičnih strankah spodobi, z dvigom rdečih kartonov. Osebno sem bil presenečen nad hitro spremembo mnenj določenih članov, ki so slabih dvanajst ur pred kongresom tak sklep še zagovarjali. Morda je bil na samem kongresu napačno razumljen. Morda, pa vendar nič zato.

Mi smo dohiteli tisto, kar nas je že nekaj časa dohitevalo. Izrazili smo tisto, za kar mislimo, da je nujno potrebno pri načrtu sanacije. Tako kot v gospodarskih družbah je enako ali pa še bolj pomembno tudi pri političnih strankah. Da razčistimo in nadaljujemo, da pojasnimo in razjasnimo. Tako kot se za liberalce in liberalke spodobi – dostojno in brez zamer. S soočenjem mnenj. Tudi tistih, ki so že v začetku znana za izmišljena. Sam bom potrpežljivo čakal in upal, da bo novo vodstvo uspelo. Uspelo v tistem v kar bo verjelo. Konec koncev Slovenija potrebuje Liberalno demokracijo.

Davor M. Kalin

V Mladi liberalni demokraciji ocenjujemo, da Mlada Slovenija po svoji stari navadi ustvarja dim tam kjer ni ognja. Revije Ciciban sicer že dolgo ne prebiramo več redno, po prebranem pa smo prepričani, da se s svojimi teksti ne vključuje v referendumsko kampanjo.

Različni tipi družin so in bodo obstajali in tega ne more spremeniti, ne podmladek krščansko demokratske stranke, ne kdorkoli drug. Predstavljanje različnih družin pa je za otroke verjetno zanimivo in poučno. Vedno pa obstaja možnost demoniziranja takšnih tematik oz. njihovega izkoriščanja za napad na tiste, ki družbo in njene značilnosti razumejo širše.

V tem smislu v Mladi liberalni demokraciji nasprotujemo izjavi Mlade Slovenije, ki s prstom kaže na urednike revije Ciciban in se sprašujemo ali bi bili zadovoljni, če bi družino z istospolnima partnerjema označili kot neprijazno do otrok? Verjetno bi bili.

Na takšnem primeru se kaže temeljna razlika razumevanja družbene realnosti med različnimi političnimi opcijami. Eni razumemo različnost kot značilnost, ki našo družbo bogati, medtem ko drugi tiščijo glavo v pesek in v nedogled skušajo prepričati vse nas, da obstaja ena resnica.

Tekst iz revije Ciciban

Predlogi ustavnih sprememb, ki so nam jih prejšnji teden predstavile nekatere parlamentarne stranke segajo od smiselnih in verjetno potrebnih do povsem absurdnih. V prvo skupino štejem spremembe na področju referendumske zakonodaje in razbremenitve ustavnega sodišča, v drugo skupino pa nedvomno sodi ustavna skrb za večje družine (kaj dandanes šteje za veliko družino?). Nekateri predlogi pa so izrazito strankarsko obarvani in si po moje resne razprave niti ne zaslužijo.

Problem velike večine ustavnih predlogov je v tem, da temeljijo bistveno bolj na dnevno politični realnosti, kot na zgodovinski izkušnji slovenske ustavne demokracije. Ustava seveda mora biti živ dokument, ki naj bi uokvirjal realnost našega vsakdana, kar pa ne pomeni, da jo lahko stranke vzamejo za talca in na njenem hrbtu zrišejo zgolj še eno polje političnega bojevanja.

Drug problem nasploh pa predstavlja t.i. zlato pravilo. Zame to pomeni samo izgovor vsakokratne oblasti pri rezanju teh ali onih izdatkov v iskanju proračunskega ravnotežja. Dejstvo je, da bi morala vsaka vlada stremeti k izravnanemu proračunu. Zdrava pamet, prosto po Žerjavu, nam narekuje, da ne moremo porabiti več kot imamo, zaslužimo ali ustvarimo, oz. da proračun ni vreča brez dna. Kakšna je politika, ki pri najosnovnejši matematični formuli pogrne na izpitu? Predvsem slovenska.

Bolj kot ustavne spremembe per se pa potrebujemo v slovenski politiki jasne odločitve o prioritetah, zavesten boj proti skušnjavam napajanja teh in onih na državnih jaslih in iskrenost pri dejanjih.

Morda pa ob takšnem delovanju vsi skupaj ugotovimo, da spremembe ustave niti niso tako nujno potrebne, kot se to zdi danes.

VABILO

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani vas v okviru Gibanja ZA Družinski zakonik
vljudno vabi na

vseslovensko srečanje Gibanja ZA Družinski zakonik,

ki bo v soboto, 3. marca 2012, od 11.00 do 17.00 v
Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Veselimo se srečanja z vami!

Miha Lobnik l.r.
vodja koordinacije Gibanja ZA Družinski zakonik

Ana Pleško l. r.
predsednica ŠOU v Ljubljani

Rok Sotlar l. r.
direktor ŠOU v Ljubljani

Program vseslovenskega srečanja Gibanja ZA Družinski zakonik
Ljubljana, sobota, 3. marec 2012

10.45 Sprejem udeležencev in udeleženk

11:00 – 11:30 Uvodni nagovori

Miha Lobnik, vodja koordinacije Gibanja ZA Družinski zakonik
otvoritveno pismo dr. Danila Türka, predsednika Republike Slovenije

11:30 – 12.15 »O življenju do smrti«, dr. Karmen Šterk, docentka na Fakulteti za družbene vede UL

12:30 – 13:30 Razprava: Pravni vidiki Družinskega zakonika

V pravnem delu bomo uvodoma predstavili ustavnopravni okvir referenduma o Družinskem zakoniku, nato pa se bomo osredotočili na nastanek in vsebino sodobnega pojma družina ter na bistvene spremembe, ki jih na področju različnih partnerskih skupnosti in na področju varstva pravic otrok prinaša modernejša ureditev družinskih razmerij. Opozorili bomo na pomanjkljivosti stare zakonodaje, na pozitivne rešitve v Družinskem zakoniku ter na nejasnosti, ki se pojavljajo pri interpretaciji njegovih določb.

Sodelujejo:
•    dr. Ciril Ribičič, profesor na Pravni fakulteti UL,
•    dr. Neža Kogovšek Šalamon, raziskovalka na Mirovnem inštitutu,
•    dr. Mateja Končina Peternel, članica delovne skupine za pripravo Družinskega zakonika.

Povezuje: dr. Barbara Rajgelj, docentka na Fakulteti za družbene vede UL.

13:30 – 14:30 Odmor s pogostitvijo ter predstavitvijo nevladnih organizacij

14:30 – 15:30 Sociološki vidiki Družnskega zakonika

V sociološkem delu razprave se bomo s soavtorico Družinskega zakonika in vidnima strokovnjakinjama na področju sociologije družin in razvojne psihologije pogovarjali o (ne)uspešnosti prelitja znanstvenih socioloških in psiholoških dognanj v zakonska določila Družinskega zakonika. Skozi sociološko in psihološko sito bomo pretresli ključne novosti Družinskega zakonika in se odzvali na vrsto populariziranih trditev nasprotnikov Družinskega zakonika, ki navidezno uporabljajo jezik sociološke ali psihološke stroke, čeprav z njo nimajo veliko skupnega.

Sodelujejo:
•    dr. Anja Kopač Mrak, nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
•    dr. Alenka Švab, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede UL,
•    dr. Ljubica Marjanovič Umek, redna profesorica na Filozofski fakulteti UL.

Povezuje: dr. Roman Kuhar, izredni profesor na Filozofski fakulteti UL.

15:30 – 16:30 Plenarni zaključek dogodka s sprejemom Deklaracije 10 X ZA

V Mladi liberalni demokraciji želimo ob pričetku referendumske kampanje o Družinskem zakoniku (DZak) pozvati vse državljanke in državljane, da se referenduma udeležijo, predvsem pa da se o vprašanju celovito informirajo, saj se je v preteklosti pokazalo, da so nasprotniki Družinskega zakonika že zavajali javnost z neresničnimi trditvami o tem kaj DZak prinaša. Od vseh, ki bodo sodelovali v referendumski kampanji pričakujemo strpno soočenje argumentov, ki temeljijo na resničnih in preverljivih podatkih in dejstvih.

Vsebina zakonika v slovenski prostor prinaša ureditev, ki zgolj sledi razvoju naše družbe. Pravne norme morajo odsevati potrebe in realnost družbe in napačno bi bilo, da bi država na podlagi ideoloških prepričanj določenim družbenim skupinam odrekala pravice, katere v polni meri uživajo druge družbene skupine.

Mladi liberalci Družinski zakonik spremljamo že od samega začetka. Brez zadržkov ga podpiramo, ker nihče z zakonom nič ne izgublja, mnogi različni tipi družin pa pridobivajo s številnimi rešitvami, ki ustrezajo realnosti časa v katerem živimo.

Za odprto in vključujočo družbo, za Družinski zakonik.

Danes mineva že četrto leto od smrti Dr. Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika Liberalne demokracije Slovenije, nekdanjega premiera in predsednika Republike Slovenije. Člani Mlade liberalne demokracije se na današnji dan spominjamo Dr. Drnovška in njegovih osebnih, političnih, gospodarskih in humanitarnih dosežkov, ter njegovega osebnega prispevka k uspešnemu prehodu in razvoju Slovenije v demokratično in gospodarsko stabilno državo, kot tudi k njenemu povezovanju v evropskem in mednarodnem prostoru.

Evropski parlament je 7. julija 2011 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razglasil leto 2012 za Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Slednje bo z vrsto dejavnosti pod pokroviteljstvom Evropske komisije in držav članic promoviralo zdravo, vitalno in vsestransko aktivno staranje in medgeneracijsko solidarnost. Tudi v Mladi liberalni demokraciji se zavedamo pomena tega vseevropskega projekta. Zato smo za leto 2012 za naše delovanje zastavili tudi sklop projektov, v okviru katerih bomo aktivno medsebojno povezovali generacije, mlade z mlajšimi, mlade med mladimi in mlade s starejšimi generacijami, na kulturnem, dobrodelnem, športnem in političnem področju.

V Mladi liberalni demokraciji poudarjamo, da je še posebej v teh kriznih časih  sodelovanje in povezovanje mlajših in starejših generacij izjemno pomembno in nujno za zdrav razvoj družbe. V Mladi liberalni demokraciji vidimo številne priložnosti tudi na področju zaposlovanja in usposabljanja mladih, kjer lahko sodelovanje med različnimi generacijami ponudi številne priložnosti.

Pričetek evropskega leta pa je tudi priložnost, da novo vlado spomnimo, da je ena izmed nujnih sprememb, ki bi jih Slovenija morala izvesti v najkrajšem možnem času tudi reforma pokojninskega sistema. Ocenjujemo, da je predlog, ki je sicer bil zavrnjen na referendumu, dobro izhodišče za nadaljnje pogovore oz. dialog med socialnimi partnerji.